Epitaf

Epitaf

pred 2 leti

V življenju te resnično definira le kopica izbranih ljudi. Večina jih je bežnih vzornikov, mentorjev, idolov, ki so na tem položaju le začasno. Zares malo ljudi ostane na tem položaju tvoje celotno življenje.

Majda ni bila le bežna vzornica, ampak tisti ideal, h kateremu že celotno življenje stremim. Majda je tisto, kar sam želim postati. To, kar je Majda dala meni, želim jaz dajati drugim. Razumevanje, moč in občutek pripadanosti temu svetu.

Majda je bila teta mojega očeta, sestra moje babice. Pri njej sem kot mladež preživljal počitnice in se od nje učil, kako biti dobra oseba. Majda je vedno učila z zgledom. Nikoli pametovala, nikoli razmetavala z nasveti, nikoli vsiljevala svojega mnenja. Vedno je delala po svoje. Od svojega očeta si je nekoč, kot še mlado dekle, "izposodila" nov avto in ga na poti domov prevrnila na streho. Ponesreči. Ampak po njeno.

Majda je orala svojo pot in s tem ljudem okoli sebe kazala, da je vse mogoče. Če si odločen, te nič ne ustavi. Če verjameš vase, te nihče ne ustavi. Če si spoštovanja vreden, te ljudje spoštujejo.

Majda je živela svoje življenje in pomagala drugim, da so živeli njihovega. Vsem je pomagala na njihovi poti, četudi te ni razumela. Pomemben si ji bil ti, zato ji je bila pomembna tudi tvoja pot. Poslušala in sprejemala te je. Bilo ji je mar zate.

Majda je bila tudi napredna. Bila je bolj vešča uporabnica računalnika in mobilnega telefona kot večina ljudi, ki jih poznam. Nekoč sem ji na računalnik ponesreči namestil angleški operacijski sistem, ni pomembno - rezultat je bil, da se je Majda, že krepko v svojih sedemdesetih, začela učiti angleško. Da bo lahko uporabljala računalnik. Za Majdo ni bilo generacijskih preprek. Le novi izzivi, ki jih je bilo treba premagati.

In sedaj se svet vrti brez Majde. A takšno je življenje. Na koncu lahko le upaš, da si ga živel. Majda ga je živela. V to sem prepričan.

Majdo sem imel rad, še vedno jo imam rad. Jo pogrešam. In vedno jo bom.

Majda, sedaj pa počivaj. In pozdravi kužke.